Bine, Gregor, Mare, Maja in moja malenkost (na kratko DNA1) smo jo za Dan državnosti mahnili na Veliko planino. Tura je primerna za začetnike kot smo sami: štarali smo v bližini prelaza Volovjek (kar visoko) in do Male planine potrebovali 45 minut hoda in nismo ravno grizli kolen. Za prvič ni dobro pretiravati, da se ti hribi ne zamerijo …
Toplo priporočamo hrano v Jarškem domu na Mali planini, res je okusna, postrežba (če ni gneče) odlična in hitra. Po postanku smo jo mimo Črnuškega doma naprej mahnili proti kapelici na Veliki planini, si ogledali Preskarjevo pastirsko bajto, edino “pravo” bajto, kakršne so bile na Veliki planini pred davnimi leti in se hoteli okrepčati pri Zelenem robu.
A tam glasba zlate harmonike in smo jo mahnili naprej, do vrha Velike planine, Gradišča (na 1666 metalskih metrih nadmorske višine) in se končno okrepčali z odličnim kislim mlekom v pastirskem stanu pri Gradišekovih. Od tam mimo krav nazaj do Jarškega doma, kjer smo se spet malo odpočili (pol ure po žgočem soncu te izčrpa 
!
Sledil je še spust in v dolini smo se veselo odpravili na pivo. Več foto utrinkov si lahko ogledate na Flickrju (Facebook je imel probleme, šalabajzer).
Za konec: imeli smo se super, par ur na svežem zraku prav sede, 2.5 ure hoje je bilo ravno dovolj, še dobro da nismo resno noreli po hribih (gor – pojest joto – dol), vse to nas je prepričalo, da se v hribe še vrnemo. Mogoče že ta vikend!
P.S.: Ima kdo vikend kje ob kakšni gori, z veseljem si ga “rentamo”, če ni nobenega gori Kakšno turo bomo že našli na hribi.net ali PZS!
1. DNA: Društvo neozdravljivih alkoholikov – neformalno združenje nas, ki se nočemo odpovedati alkoholu, vemo pa, da je treba storiti nekaj zase (rukzak gor, kile dol …). Več o DNA v naslednjih dneh, tednih, ..! ^^^
…)!
