Nepremičninski krediti, kateri se (najbolj) izplača

Bajta je, bajte ni

Z Majo gradiva hišo. Oz. jo bova začela. Tale na sliki bo končno nehala biti v sramoto ulici, sosedom in soseski in v letu bo (upava) nova hiša pod streho, midva pa v njej.

Ker gradnja hiše ni majhen strošek bo treba vzeti kredit. Takega nepremičninskega. In ker sem samo informativno gledal po spletnih straneh, sem ugotovil sledeče: najbolj se splača pri A Banki (kjer sem že sedaj), ugodno pa je tudi pri Bank Austria, še vedno.

Izračun za 30.000.000,00 SIT za 30 let (znesek anuitete), pri vseh bankah sem se delal, da sem (bom) njihov komintent, ker drugače so anuitete še precej višje in se prestop od ene k drugi splača):

* s tem, da se ne zavarujem pri Zavarovalnici Maribor in da višina kredita presega 60% vrednosti zastavljene nepremičnine in da plačaš cca 60.000,00 SIT stroškov odobriteve in cca 50.000,00 SIT interkalarnih obresti, skupaj cca 110.000,00 SIT, kar je kar strošek.
** Stroški odobritve so tu bistveno manjši (35.000,00 SIT), interkalarnih obresti ne omenjajo.
** Stroški odobritve so malo večji (50.000,00 SIT), interkalarnih obresti ne omenjajo.
**** Stroški odobritve so pri NLB-ju relativno visoki, 70.000 SIT, interlalarne obresti so čez 56.000 SIT, skupaj veoma drago: več kot 126.000,00 SIT.

Zanima me samo, če se splača vezati na švicarske franke, nekaj sem slišal, da je prav moderno te dni.

P.S.: Če kdo ve za kakšno banko, ki je še bolj ugodna (ali pa dražja, na to sporoči v komentarjih, bomo vsi kreditojemalci zelo veseli).

Bajta je, bajte ni

Z Majo gradiva hišo. Oz. jo bova začela. Tale na sliki bo končno nehala biti v sramoto ulici, sosedom in soseski in v letu bo (upava) nova hiša pod streho, midva pa v njej.

Ker gradnja hiše ni majhen strošek bo treba vzeti kredit. Takega nepremičninskega. In ker sem samo informativno gledal po spletnih straneh, sem ugotovil sledeče: najbolj se splača pri A Banki (kjer sem že sedaj), ugodno pa je tudi pri Bank Austria, še vedno.

Izračun za 30.000.000,00 SIT za 30 let (znesek anuitete), pri vseh bankah sem se delal, da sem (bom) njihov komintent, ker drugače so anuitete še precej višje in se prestop od ene k drugi splača):

* s tem, da se ne zavarujem pri Zavarovalnici Maribor in da višina kredita presega 60% vrednosti zastavljene nepremičnine in da plačaš cca 60.000,00 SIT stroškov odobriteve in cca 50.000,00 SIT interkalarnih obresti, skupaj cca 110.000,00 SIT, kar je kar strošek.
** Stroški odobritve so tu bistveno manjši (35.000,00 SIT), interkalarnih obresti ne omenjajo.
** Stroški odobritve so malo večji (50.000,00 SIT), interkalarnih obresti ne omenjajo.
**** Stroški odobritve so pri NLB-ju relativno visoki, 70.000 SIT, interlalarne obresti so čez 56.000 SIT, skupaj veoma drago: več kot 126.000,00 SIT.

Zanima me samo, če se splača vezati na švicarske franke, nekaj sem slišal, da je prav moderno te dni.

P.S.: Če kdo ve za kakšno banko, ki je še bolj ugodna (ali pa dražja, na to sporoči v komentarjih, bomo vsi kreditojemalci zelo veseli).

3 thoughts on “Nepremičninski krediti, kateri se (najbolj) izplača”

  1. se že vnaprej opravičujem ker nepovabljeno komentiram na tvojem blogu, ampak morm ti izrečt dobrodošlico v naši soseski :)namreč če se res vseliš v to hišo bova skoraj soseda…
    če boš rabu kej za prekladat, kar pozvoni tretjo bajto navzgor:D

    (drugače sm *purple bitch* iz kozmoforuma)

  2. Živjo,
    tale komentar je malce pozen, vendar vseeno. Midva s fantom tudi pravkar kupujeva hišo in sva prišla v osnovi do enakih spoznanj. Me pa zanima, kaj sta se odločila?
    Glede Libor CHF ali Euribor pa … – razlogi proti CHF:
    1.) po 1.1.2007 se nam bo plača izplačevala v EUR in tako bomo lahko bolje vedeli, kaj se dogaja z našim denarjem (večja transparentnost);
    2.) napovedati gibanje tečaja CHF/EUR v 30 letih je skoraj tako nemogoče, kot je napovedati padec meteorja na naš planet:0) – kar pomeni, da je za ljudi, ki niso finančniki, v primeru velikih negativnih sprememb in posledično podražitve kredita, lahko stresno, ko se zavejo, da je npr. treba najeti drug kredit za poplačilo starega, ki je postal neugoden, ali pa to lahko postane celo nujno;
    3.)še posebej to velja za dolgoročne kredite (25 let in gor), ker se nikoli ne ve, kaj bo čez toliko let (lahko je malo bolje, lahko pa je veliko slabše).
    Vendar, če nekomu taka tveganja ne predstavljajo večjih travm, se da na tak način tudi nekaj zaslužiti.
    Upam, da se hiša že obnavlja!
    LP
    N

Leave a Reply