Smrt fašizmu, svoboda narodu!
Pred nekaj dnevi je bil na obisku nek Madžar, ki se je zanimal kakšen praznik neki praznujemo v petek. Pa sva mu z Gregorjem razložila, da je to dan, ko smo se med 2. svetovno vojno uprli okupatorju, dan ko je v Tacnu (al’ tam nekje) počila prva puška in dan, ko je bila ustanovljena OF (oz. ustanovljena je bila baje dan prej v hiši Josipa Vidmarja).
Dan boja proti okupatorju je zame pomemben praznik, ker se spomnim, proti čemu so se borili naši dedki in pradedki, da pomislim, kako bi lahko sedaj strumno dvigoval desno roko v zrak, ali me pa sploh ne bi bilo, če se ne bi tok zgodovine obrnil tako kot je in če bi zmagali tisti, ki so se nekaj let kasneje zbrali na Plečnikovem stadionu in so se borili proti tistim, katerih praznik danes praznujemo.
A vzhičenost do OF me bo minila čez nekaj ur, ko bom mirno stal nekje v Posavju in snemal fotošut z novo domačo Playboyevo zajčico, ki jo boste lahko občudovali v naslednji izdaji revije Playboy. Tudi to je del patriotizma, da človek gleda domače nagice na 27. april, mar ne?!
Ja Madžari kvečjemu lahko praznujejo “Dan ko so jim nam uprli”.
Vid’š … to sem pozabil napisat, sem mislil dopisat še: ko mu razlagava, da praznujemo dan vstaje proti fažismu in nacizmu, mi je svanulo, da njegov dedek najbrž je bil eden izmed njih (ali pa ne, vendar vemo da so bili Madžari zelo pro fašist oz naci), se pravi sta bla z mojima dedkoma sovražnika. Zdej pa so spet pri nas, sicer preko raznih firm, ampak eto …
davorin – resnica boli
zato se tisti z druge strani z 27.aprilom ne bodo nikoli sprijaznili. BTW – mislis, da bi mi2 sedaj blogala, ce bi zmagali oni zaprisezniki?
Res vprašanje kako bi bilo, ja