Embrio

Bili smo v Londonu, bilo je fino, slišali smo nekaj zanimivih predavanj, ob večerih pa večkrat so stavek kot je tale: "Aaaah, Slovenia, ... wait (razmišlja) ... that's near Czech republic, right?!" in odgovor je sledil:

"No, Slovakia is the other country, we were a part of ex Yugoslavia and we're located between Italy, Austria, Hungary and Croatia." Enemu od teh sem, ko je zamešal s Slovaško, rekel, da smo "... from South Slovakia", kar se mi je zdelo precej hudomušno, njemu pa ni bilo nič jasno ... in sem začel s standardnim geolokacijskim stavkom.

Ko smo b'li sami 3je s'mo se obnašal' zelo čudno, ne vemo niti kdaj smo začeli govoriti v kvaziagorenjskispakedravščini, vendar se tega slenga nismo mogli znebiti cel čas obisla Londona, vmes si še nadeli ime Los Houdres, spodnji video je dokaz vsega tega nabijanja ...

... no ja, b'wo je pa ko wušn. Meeejduš!

Za časa ŽVPL-a 1.0 in 2.0 smo Gregor, Mare in jaz radi hodili na razne otvoritve, prireditve, promocije in ostala jajca, ker se nam je pač dalo, ker smo "pokrivali" zadeve za ŽVPL, pa še denarnica ni trpela, ker je bla hrana in pijača đabe - ja, priznam, bili smo voluharji, svobodniki ampak in smo se švercali na press kartice. Ampak kdo, ki ima press kartico se pa ne?!

Kakorkoli, cca 5-6-7 let nazaj smo radi zahajali na launch-partye firme, v kateri sedaj z Gregorjem služiva ljubi kruhek ... tako smo šli na zabave ob prihodu Men's Healtha, pa Playboya in seveda tudi seveda Cosmopolitana, kjer je bil žur izmed zgoraj omenjenih launch-partyev nabolj divji in kjer sem spoznal blogerko, ki je Zadeta od lajfa in sliši na ime Marta Lamovšek ... spoznala pa se ne bi, če ne bi Marti zmanjkalo baterij za (ermmm, mensezdi) fleš in sva ji jih z Maretom posodila, ob tem je beseda dala besedo, koktajl je dal koktajl, ... ostalo pa je zgodovina ;)

Še bolj zgodovinska pa je tale fotka: Marta in jest z grozno frizuro (če se zlažem: to je blo takrat moderno).

Foto: Mare Vavpotič

P.S.: Sposojeno iz ŽVPL-ovega foto arhiva, se pripravljam na verzijo 3.0!

Letošnji DrupalCon (konferenca na temo SUV-a Drupal) se bo dogajal v Bostonu in ko sem na Kayak preverjal ceno letalskih kart (cca 1200 € za povratno iz Pučnika), sem ugotovil, da če bi že (nisem rekel, da bom) šel na ono stran luže, bi bilo smiselno narediti še en ovinek in si pogledat kako debeli so ljudje tam.

Oddeskal sem na Google Maps in naredil eno tako zanimivo pot iz Bostona v New York, čez Cleveland v Detroit in Chicago (pogledat kje je Muddy Waters igral v čikaških klubih) in po avtocesti 65 čez Indianapolis v Tennessee, pa naprej Memphis, New Orleans in za konec do Miamija na toplo za nekaj dni.

Prilagam še zemljevid, Google pravi, da bi dobrih 3.000 milj prevozil v 3 dneh, seveda se je treba še kje ustavit, kar pomeni, da je minimalni čas za potovanje (plus konferenco, seveda) cca 3 tedne, če ne bi bili 4 tedni bolj optimalni, glede na to, da je vmes precej stvari za videt.

Ima kdo kakšno idejo, koliko bi tak trip prišel (poleg 1200 € za avionsko karto do tja in nazaj), je že kdo prepotoval podobno turo po ZDA!?

Kakorkoli že zapisujete ali pa boste zapisovali 2008, bodisi MMVIII, ali mogoče (2 * (10³)) + ((3²) - 1), ali pa 2.008, 008 oz mogoče še kako drugače ... srečno!

Tudi letos tako kot lani od mene nihče ni dobil SMS-a, e-pošte, kaj šele navadne polžje čestitke, ker se mi zdi, da če že, potem osebno kar se da (v živo), ali pa neosebno in nemoteče, kot je le možno (preko spleta oz. zapisa, ki ga pravkar berete).

In seznam želja?! V bistvu je isti kot lani, le obletnica ŽVPL-a se je spremenila v deseto in štalca na izrisu izgleda lepše kot v resnici. U bistvu izgleda kar prelepo. Komaj čakam konec leta, ko bo ta hiška (baje, upam, držim pesti) že stala ...

Na HotTopic.com sem (preko OhGizmo! preko Gizmodo) zasledil tole jopico s kapuco z motivom Pac-Mana in mi je strašno všeč in bi jo z veseljem imel za darileee.

Zato sem si jo dodal na Wishlistr.com, kjer imam shranjen moj seznam želja. Zakaj uporabljam Wishlistr? Ker je kul, enostaven za uporabo in predvsem, ker omogoča registracijo z OpenID-jem ... in da bodo družina in prijatelji vedeli, kaj si zares želim in da ne bi dobival preveč "lovicev za prah", ker jih res ne maram, še manj pa hlinjenja veselja in sreče nad butastimi darili.

MMAML je na zasluženi pijači v Biljardni hiši, kadilcem prijaznem lokalu! Pijemo, kadimo in NE zmrzujemo ;)

Ta teden sem potoval. Precej nezanimiva pot, če upoštevamo vreme (3 dni deževnega Dubrovnika in 3 dni oblačnega Hamburga), količino sestankov, prezentacij in excel tabel na dan.

Kljub zelo natrpanem koledarju me je "gor držalo" dejstvo, da sem na svobodnih ozemljih. Kako "na svobodnih", boste porekli? Niti na Hrvaškem niti v Nemčiji kadilci (še) nismo izgubili svojih kadilskih pravic in lahko prižgemo (skoraj) kjerkoli nas je volja in nismo odrinjeni na mraz, dež, sneg, sodrgo kakor na nekadilski strani Alp.

In kadil sem ko' Tur'k: na kavi zjutraj po zajtrku, pred kosilom, med kosilom, po kosilu, na popoldanski pavzi (celo v poslovnih stavbah imajo take prijazne kotičke, ki jim rečejo kadilnice, in celo pepelnike na WC-jih), zvečer na večerji (pred, med, po), po večerji, če smo šli še na kakšen kozarček sem kadil tako pogosto, da sem neprestano moral kupovati nove škatle cigaret, enkrat celo posumil, da so me začela boleti pljuča, vendar se nisem oziral na malenkosti, hotel sem se nadihati svobode.

Ko sem prišel nazaj sem se že na Pukniku zavedal krute realnosti. Zunaj, na mrazu in dežju se res počutiš kot smet. Takrat mi je postalo jasno zakaj sem na svobodnih ozemljih več kot očitno pretiraval: ker nisem bil za nič prikrajšan, kaj šele drugorazredni državljan.

P.S.: S kadilskega stališča tista ponudba za službo v Beogradu res ni bila slaba ;)

Esmeralda, reši me telenovel, znorel bom. Kašelj in sama bolezen še sploh niso tako nevarni, se človek pač pocajta. Ampak teve program, uh. Dopoldne samo telenovele, TV prodaja, tista bejba na Srečni liniji, ponovitve oddaj na TVS1, TVS2 in TV3 (Beverly Hills, 105. sezona), še HTV nima nič pametnega, na Nova TV pa je že par mesecev črnina.

Tako sem zadnjič prvič spremljal Sproščeno z Marleno - spremljal zato, ker sem takrat ugotovil, da mi je edina rešitev računalnik. Našel sem desko (za miš prav pride), povlekel v sobo UTP kabel in štrom, pa še eksterni disk in rešitelj je bil pripravljen ...

... in sedaj že tretji dan veselo ležim, čajčkam, tipkam, gledam, računalnik je postal moj bolezenski rešitelj. Če ga ne bi bilo, bi si kar metek v koleno pognal, če bi moral preživet prehlad ob TV-ju.

Ja, res je, obležal sem. Še včeraj smo zmrzovali zunaj, danes pa se grejem doma, v domači postelji in se nalivam s čajem, medom in vitamini.

Pa naj še kdo reče, da je življenje po protikadilskem zakonu pošteno. Se bodo mogoče zganili delodajalci, ker bomo kadilci veliko bolj bolni letos (očitno)?

Protikadilski zakon je pač zoprna reč. Tako za kadilce, kot za gostince. Zato so v sosednjem kafiču (Cajt cafe na Vošnjakovi, za Levom) za zmrzujoče dni nabavili nekaj dek'c, da se kadilci (in nekadilci, ki nam delajo družbo) lahko odenemo in se malce pogrejemo, medtem ko zunaj zmrzujemo. Pohvalno, ni kaj!

Lyla in moja malenkost zmrzujeva z dekami.

Gregor, jest in Lyla kadimo na mrazu.

Sicer danes še ni takega mraza, ampak ko bo udaril minus žnj, bodo te odeje še kako prav prišle, če Esmeralda Canjuga Vidmar ne uspe z dnevom kadilske nepokorščine.